Umetnost spraševanja v izobraževanju

Premor, ki spremeni razred

Ameriška raziskovalka Mary Budd Rowe je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v razredih merila, koliko časa učitelji počakajo po zastavljenem vprašanju. Ugotovila je, da je ta čas v povprečju krajši od sekunde. Ko so se učitelji naučili počakati približno tri sekunde ali več, so bili odgovori učencev daljši in bolj premišljeni, oglasilo se je več učencev, pogosteje pa so tudi sami zastavljali vprašanja. Pojav je poimenovala »čas čakanja« (wait time).

Najpreprostejša sprememba v razredu torej ni nova metoda, temveč tri sekunde tišine. Poskusite jih po vsakem vprašanju in opazujte, kdo se oglasi.

Zaprta in odprta vprašanja

Zaprta vprašanja imajo en pravilen odgovor (»Katerega leta je bila ...?«). Odprta imajo več možnih odgovorov in zahtevajo utemeljitev (»Zakaj meniš, da je ...?«). Obe vrsti imata svoje mesto: zaprta preverjajo znanje, odprta ga poglabljajo. Težava nastane, ko učitelj večino pouka sprašuje samo zaprto, saj učenci tako izvejo, da je cilj poiskati odgovor, ki ga učitelj že ima.

Za pregled si lahko pomagate z Bloomovo taksonomijo, ki jo je Benjamin Bloom s sodelavci prvič objavil leta 1956, leta 2001 pa sta jo prenovila Anderson in Krathwohl. Raven vprašanja določa raven mišljenja: od pomnjenja (»Kaj je ...?«) prek razumevanja in uporabe do analize, vrednotenja in ustvarjanja (»Kako bi to izboljšal?«).

Pet vprašanj, ki jih lahko zastavite jutri

1. Kaj točno misliš s tem?
2. Kako to veš?
3. Kaj bi nekdo, ki se ne strinja, odgovoril na to?
4. Ali lahko poveš primer in protiprimer?
5. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo ravno obratno?

Vseh pet je nevtralnih, uporabnih pri vsakem predmetu in učencu ne dajejo občutka, da je odgovoril narobe. Ključno je, da jih zastavljate iskreno in da pokažete zanimanje za odgovor, tudi ko je netipičen.

Naj sprašujejo učenci

Največji premik v razredu nastane, ko vprašanja začnejo zastavljati učenci. Ameriški Right Question Institute je razvil postopek, imenovan Tehnika oblikovanja vprašanj (Question Formulation Technique). Učenci v skupinah ob dani temi zapišejo čim več vprašanj, ne da bi jih komentirali ali ocenjevali. Nato zaprta vprašanja preoblikujejo v odprta, izberejo tri najpomembnejša in se odločijo, kaj bodo z njimi naredili. Postopek traja približno deset do petnajst minut in ga je mogoče uporabiti pri vsakem predmetu.

Kaj pravijo dokazi

Britanska Education Endowment Foundation v svojem pregledu učinkovitih pristopov (Teaching and Learning Toolkit) med pristopi z visokim vplivom navaja metakognicijo in razvoj govora, torej učenje o tem, kako razmišljamo, ter pogovor v razredu. Obe področji temeljita na vprašanjih, ki učence spodbujajo, da svoje misli povedo na glas in jih utemeljijo. Natančne ocene učinka se z novimi raziskavami spreminjajo, zato jih najdete na spletni strani fundacije.

Pasti, ki se jim je dobro izogniti

Pogosta past je odgovarjanje namesto učencev, ko premor postane neprijeten. Druga je pohvala samo pravilnih odgovorov, kar učence odvrača od tveganja. Tretja je preveč vprašanj naenkrat. Pomaga tudi preprosto pravilo: po vsakem odgovoru vprašajte »Povej več« ali »Kako si prišel do tega?«, ne glede na to, ali je odgovor pravilen.