Etika spraševanja: meje radovednosti

Vprašanje je oblika moči

Ko vprašamo, od drugega zahtevamo odgovor. Če smo učitelj, vodja ali nadrejeni, je ta zahteva težja, ker se sogovornik težko odreče. Zato je prvo etično vprašanje: ali imam pravico to vprašati in ali ima on pravico ne odgovoriti? Dober spraševalec vedno pusti vrata odprta: »Če ti ni neprijetno, bi me zanimalo ...«. Pravica do molka je del spoštovanja.

Trije testi pred vprašanjem

1. Namen. Zakaj to sprašujem? Ali služi sogovorniku ali samo moji radovednosti?
2. Privolitev. Ali ima možnost odkloniti brez posledic?
3. Sorazmernost. Ali potrebujem prav ta podatek ali bi zadostovalo manj?

Če vprašanje ne prestane enega od treh testov, ga preoblikujte ali opustite.

Občutljiva področja

Evropska splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v 9. členu posebej varuje podatke o zdravju, verskem ali filozofskem prepričanju, političnem mnenju, spolnem življenju in nekatere druge. Pri spraševanju v službi ali šoli to pomeni, da je treba na takšna vprašanja gledati posebno previdno, saj odgovor lahko vpliva na položaj osebe. Tudi 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah varuje pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Splošno načelo GDPR je tudi najmanjši obseg podatkov: zbirati samo toliko, kolikor je potrebno za določen namen.

Sokratska metoda in ponižanje

Sokratska metoda ima svojo temno plat. V nekaterih izobraževalnih okoljih, zlasti v pravnih šolah, se je uveljavila oblika, kjer učitelj pred celim razredom izpraševalno razkriva neznanje študenta. To ni sokratski dialog, ampak njegova karikatura. Pravi dialog išče skupno razumevanje, ne javne zmage. Če se zaradi vprašanja kdo počuti ponižanega, je vprašanje spodletelo, ne glede na to, kako dobro je bilo oblikovano.

Zaupnost in meje vloge

V coachingu in svetovanju velja, da je vse, kar sogovornik zaupa, zaupno, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Kodeks etike Mednarodne zveze coachev (ICF) to jasno zahteva. Še pomembnejše je, da vloga ne preide v terapijo. Spraševalec, ki ni zdravnik ali psiholog, ne postavlja diagnoz in ob znakih hude stiske sogovornika napoti k ustrezni strokovni pomoči.

Seznam pred pogovorom

• Povedal bom, zakaj sprašujem.
• Povedal bom, da lahko vsako vprašanje preskočite.
• Ne bom zahteval podatkov, ki jih ne potrebujem.
• Zaupnost bom spoštoval, razen kjer to ni mogoče.
• Če opazim stisko, bom pogovor ustavil in pomagal poiskati pomoč.