Od Sokrata do današnje učilnice
Sokratski dialog poznamo predvsem iz Platonovih spisov. V njih Sokrat na agori ali na ulici pristopi k sogovorniku in ga vpraša, kaj je pogum, pravičnost ali pobožnost. Ko sogovornik poda opredelitev, Sokrat ne ugovarja z lastno teorijo, temveč preizkuša, ali opredelitev zdrži pri primerih. Grška beseda za to preizkušanje je elenhos.
V dialogu Teetet se Sokrat primerja z babico, ki sama ne rojeva, a pomaga pri porodu. Tako opisuje svojo vlogo: ne daje misli, temveč pomaga, da se rodi misel, ki jo sogovornik že nosi. Temu pravimo majevtika. Veliko Platonovih zgodnjih dialogov se konča brez dokončnega odgovora, v stanju zadrege (aporia), a z jasnejšim vedenjem o tem, česa ne vemo.
Štirje gibi dialoga
V sodobni praksi dialog poteka v štirih gibih, ki se ponavljajo:
- Vprašanje o stvari. Skupina izbere pojem ali primer, na primer »Kaj je pošteno?«.
- Opredelitev. Sogovornik z lastnimi besedami pove, kaj meni. Vodja ga ne popravlja.
- Preizkus. Z vprašanji iščemo primere in protiprimere: »Ali bi to veljalo tudi, če ...?«.
- Preoblikovanje. Opredelitev popravimo ali jo zavržemo in poskusimo znova.
Kratek primer
Pogovor v razredu o poštenosti lahko poteka takole:
- Učitelj: Kaj je po tvojem poštenost?
- Dijak: Da vedno poveš resnico.
- Učitelj: In če bi te prijatelj vprašal, ali ti je všeč njegova nova pričeska, ki ti ni?
- Dijak: Hm ... potem bi rekel, da je drugačna.
- Učitelj: Je to še vedno povedati resnico? Kaj bi popravil v svoji opredelitvi?
Učitelj ni povedal ničesar o poštenosti. Dijak je sam opazil, da je njegova prva opredelitev preozka.
Pravila dobrega dialoga
- Vprašanja morajo biti resnično odprta. Če že poznate »pravilen« odgovor, ne sprašujete, ampak izpraševate.
- Ostanite pri sogovornikovih besedah. Vprašajte po njegovem pomenu, ne po svojem.
- Eno vprašanje naenkrat. Več vprašanj hkrati izzove zmedo in obrambo.
- Dovolite tišino. Misel potrebuje čas, zato naj bo premor del pogovora.
- Povzemajte. Ko ponovite sogovornikovo misel s svojimi besedami, preverite, ali ste jo razumeli.
Pogoste napake
Najpogostejša napaka je vodilno vprašanje, ki odgovor skrije v vprašanje: »Ali ne bi bilo bolje, če bi ...?«. Sogovornik začuti, da ga vodite, in se umakne. Druga napaka je ironija, ki iz vprašanja naredi past. Tretja je spraševanje brez zaupanja: v skupini, kjer se ljudje bojijo napak, tudi najboljše vprašanje pade v prazno. Zato sokratski dialog vedno začnemo z dogovorom, da so vse misli dobrodošle in da se motimo vsi.
Vaja za ta teden
Izberite en pogovor, ki ga boste vodili z vprašanji namesto s sodbami. Pred njim si zapišite tri vprašanja, na katera sami ne poznate odgovora. Po pogovoru pa si zapišite, kaj ste izvedeli, česar prej niste vedeli.
Viri in nadaljnje branje
- Stanford Encyclopedia of Philosophy: Socrates — Sokratova metoda in vloga elenhosa
- Foundation for Critical Thinking — viri o sokratskem spraševanju, Richard Paul in Linda Elder