Kritično mišljenje skozi vprašanja

Kaj kritično mišljenje je in kaj ni

Kritično mišljenje ni cinizem in ni tekmovanje v zavračanju. Je disciplina, ki trditve preverja po razlogih, ne po tem, kdo jih izreka ali kako glasno. Rezultat včasih potrdi našo prvotno misel, včasih jo spremeni. Pomembno je, da za sprejeto ali zavrnjeno trditvijo stoji razlog, ki ga znamo povedati.

Pet vprašanj za vsako trditev

1. Kaj natančno se trdi? Zapišite trditev z enim stavkom, brez čustvenih pridevnikov in prikritih ocen.
2. Kdo to trdi in zakaj? Vir ni nujno nezanesljiv, ima pa lahko interes.
3. Kakšni so dokazi? Podatki, raziskava, primer ali samo mnenje?
4. Katere predpostavke so skrite? Kaj mora veljati, da bi trditev držala?
5. Kaj bi bilo drugače, če trditev ne bi držala? Zamislite si nasprotni primer in preverite, ali bi ga opazili.

Preizkus na primeru

Vzemimo oglas: »Devet od desetih zobozdravnikov priporoča ...«. Prvo vprašanje: kaj se trdi? Da naj bi večina zobozdravnikov priporočala izdelek. Drugo: kdo to trdi? Proizvajalec. Tretje: kakšni so dokazi? Koliko zobozdravnikov so vprašali, kako in kaj točno so jih vprašali? Četrto: katera predpostavka je skrita? Da priporočilo pomeni, da je izdelek boljši od drugih, kar iz stavka ni razvidno. Peto: kaj bi bilo drugače, če trditev ne bi držala? Težko bi preverili, ker oglas ne razkrije metode. Že ti odgovori pokažejo, da trditve ne moremo ne potrditi ne ovreči, in to je koristna ugotovitev.

Berite stransko, ne le navzdol

Raziskovalca s Stanforda, Sam Wineburg in Sarah McGrew, sta leta 2017 primerjala, kako spletne vsebine presojajo profesionalni preverjevalci dejstev, zgodovinarji in študenti. Preverjevalci so hitro zapustili stran, ki so jo ocenjevali, odprli nove zavihke in pogledali, kaj o viru pišejo drugi. To imenujemo lateralno branje. Zgodovinarji in študenti so pogosto ostali na isti strani in presojali njen videz ter slog. Zaključek: stran je lahko videti zelo strokovna, a o tem, ali ji lahko zaupamo, najbolj pove, kaj o njej pravijo neodvisni viri.

Zakaj nam je težko

Naše mišljenje ima znane pasti. Potrditvena pristranskost nas vodi, da iščemo dokaze, ki podpirajo to, kar že verjamemo. Zato se splača vsaj enkrat zavestno poiskati najmočnejši argument nasprotne strani. Druga past je zamenjava korelacije z vzročnostjo: če dva pojava nastopata skupaj, še ne pomeni, da eden povzroča drugega. Pri tem pomaga vprašanje: »Kaj bi še lahko pojasnilo oboje?«.

Vaja za pet minut

Ob naslednji novici, ki vas razburi, naredite tole: zapišite trditev, poiščite dva neodvisna vira in en vir, ki se ne strinja, nato pa si odgovorite, kaj bi vas prepričalo v nasprotno.