Kaj se zgodi v glavi, ko vprašamo namesto povemo

Najprej opozorilo

Raziskave o učenju in pogovoru so raznolike: nekatere potekajo v laboratoriju, druge v razredih. Rezultati se ne prenašajo vedno enako in jih je treba brati previdno. Tukaj so izbrane ugotovitve, ki so jih raziskovalci večkrat preverjali. Vsako lahko poiščete po imenu avtorjev in letnici.

1. Priklic krepi spomin

Henry Roediger in Jeffrey Karpicke sta leta 2006 v reviji Psychological Science objavila poskus, v katerem so študenti prebrali besedilo in ga nato bodisi ponovno prebrali bodisi so se ga skušali spomniti brez gradiva. Po enem tednu so si več zapomnili tisti, ki so se vsebine spraševali. Pojav imenujemo učinek preizkušanja (testing effect). Vprašanje torej ni le merilo znanja, ampak tudi način učenja.

2. Razlaga sebi poglablja razumevanje

Michelene Chi in sodelavci so leta 1994 pokazali, da se učenci, ki si med branjem sproti razlagajo, kaj pomeni določena vrstica, naučijo več kot tisti, ki samo berejo. Vprašanja, kot sta »Zakaj je to tako?« in »Kako to sledi iz prejšnjega?«, spodbujajo takšno razlaganje.

3. Tišina po vprašanju

Mary Budd Rowe je s čakalnim časom pokazala, da že nekaj sekund premora po vprašanju spremeni kakovost odgovorov. Več o tem na strani Umetnost spraševanja v izobraževanju.

4. Spraševanje nas naredi simpatičnejše

Karen Huang, Michael Yeomans, Alison Wood Brooks in sodelavci so v članku, objavljenem leta 2017 v reviji Journal of Personality and Social Psychology, pokazali, da so ljudje, ki so v pogovoru zastavili več nadaljevalnih vprašanj, sogovornikom bolj všeč. To velja tudi za pogovore med neznanci, kjer so simpatije merili po koncu pogovora.

5. Radovednost krepi spomin

Matthias Gruber, Bernard Gelman in Charan Ranganath so leta 2014 v reviji Neuron pokazali, da si ob močni radovednosti bolje zapomnimo tudi informacije, ki nam jih med čakanjem na odgovor kažejo mimogrede. Radovednost deluje podobno kot nagrada: aktivira sisteme, povezane z učenjem.

Vaja: tri vprašanja, pet minut

Naslednjič, ko boste brali članek ali poslušali predavanje, naredite tole. Pred branjem zapišite tri vprašanja, na katera pričakujete odgovor. Po branju zaprite besedilo in brez gledanja zapišite, kaj ste izvedeli. Nazadnje zapišite eno vprašanje, ki se je porodilo med branjem. Gre za kombinacijo prvih treh ugotovitev: radovednosti, priklica in razlage. Zahteva samo pet minut.