Številke, ki jih ne moremo prezreti

Svetovni gospodarski forum: analitično mišljenje na prvem mestu

Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma Future of Jobs Report 2025 je med osnovnimi veščinami analitično mišljenje znova uvrstilo na prvo mesto po iskanosti pri delodajalcih. Po podatkih poročila ga kot bistveno veščino za leto 2025 navaja sedem od desetih podjetij. Poročilo tudi ocenjuje, da se bo do leta 2030 spremenilo ali postalo zastarelo 39 odstotkov obstoječih delavčevih veščin.

PISA 2022: kako se odrežejo slovenski učenci

Slovenski petnajstletniki so v matematiki in naravoslovju nad povprečjem držav OECD, v bralni pismenosti pa pod njim. Vir: OECD, PISA 2022. V krog PISA 2022 je OECD vključil tudi ocenjevanje ustvarjalnega mišljenja, kar kaže, da mednarodne primerjave ne merijo več samo znanja, ampak tudi način razmišljanja.

Naše branje številk

Bralna pismenost ni samo tehnika branja. PISA jo opredeljuje kot sposobnost razumevanja, uporabe, ovrednotenja in premisleka o besedilih. Tu je spraševanje vsakdanje orodje: kdo je to napisal, kaj trdi, kaj izpušča, ali se strinjam. Naše branje zato ni, da imajo slovenski učenci težave z mišljenjem. Pomembneje je, da je bralna pismenost, ki je pod povprečjem OECD, prav področje, ki ga vaje z vprašanji neposredno krepijo.

Poleg tega so podatki WEF zbrani med delodajalci in odražajo njihova pričakovanja. Pričakovanja delodajalcev in dejanske potrebe niso nujno isto, a smer je jasna: veščine, ki jih ni mogoče avtomatizirati, so vedno bolj cenjene.

Kaj to pomeni za učilnico in delovno mesto

• Za učitelje: več časa za pogovor o besedilih, ne le za njihovo ponavljanje.
• Za vodje: ekipe, ki znajo preveriti predpostavke, hitreje popravijo napačno odločitev.
• Za posameznike: vaja spraševanja je veščina, ki jo lahko začnete graditi brez posebne opreme.

Omejitve podatkov

Dobro je vedeti, česa številke ne dokazujejo. PISA preverja vzorec petnajstletnikov ob določenem času, ne spremlja posameznikov in ne dokazuje, kaj je vzrok razlik. Poročilo WEF temelji na anketah delodajalcev, ne na meritvah uspešnosti. Zato podatkov ne uporabljamo kot dokaz, da naš pristop deluje, temveč kot okvir, ki pojasnjuje, zakaj sta spraševanje in kritično mišljenje pomembna.